Mariborska Mestna četrt Magdalena te dni obeležuje 14. obletnico obstoja in v ta namen po vsej četrti potekajo številne družabne prireditve.
Mestna četrt Magdalena, ki se razprostira med Ulico Pariške komune in reko Dravo oziroma med Europarkom in Raičevo ulico ter Ruško cesto, je bila ustanovljena aprila 1997. Nastala je iz štirih krajevnih skupnosti – KS Maks Durjava, KS Juge Polak, KS Miloš Zidanšek in KS Moša Pijade.

(Foto: Sašo Branilovič)
Ob 14. obletnici je Svet mestne četrti v sodelovanju z različnimi društvi med drugim pripravil slikarsko kolonijo, ribiško tekmovanje, šahovski turnir in turnirje v malem nogometu, balinanju ter kegljanju. Odvila se bosta tudi koncert pevskega zbora KUD Angel Besednjak in Partljičeva dramska igra Politika, bolezen moja. “Prireditve so namenjene vsem, ki jih želijo obiskati. Prvenstveno so resda vabljeni prebivalci MČ Magdalena, vendar bomo veseli, če jih bo obiskal vsak, ki to želi, saj ponujamo kvalitetne prireditve, tako športne, kot kulturne,” je pojasnila Jožica Lešnik Švajger, predsednica sveta MČ Magdalena.
Zgodovina in nekaj značilnosti MČ
Po podatkih spletne strani Mestne četrti Magdalena je ta poimenovana po cerkvi, ki je v njej zagotovo najstarejši spomenik. Prvič je bila župnija Sv. Magdalene omenjena 10. junija 1289 v listini, ki je bila izdana v Mariboru in pečatena s pečatom mesta, listino pa hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Zato 10. junij označujemo kot praznik Mestne četrti Magdalena.
Ko so leta 1863 odprli v Mariboru delavnice Južne železnice, so v upravi le-te pričeli razmišljati o nastanitvi svojih delavcev. Tako so blizu delavnic, leta 1863, pričeli z gradnjo prvih 12 hiš, ki jih je obdajal vrt in leta 1868 so dogradili še preostalih 28 hiš. Vse stavbe so bile last delavnic, ki so skrbele za njihovo vzdrževanje, niso pa dovoljevali nobenih sprememb ne v stanovanjih ne na vrtovih okrog hiš. V koloniji so lahko stanovali le njihovi delavci. Zavestna pripadnost stanovalcev kolonije se je pričela izgubljati po letu 1952, ko pogoj za bivanje v koloniji ni bilo več delo v železniških delavnicah.
Železničarska kolonija je mariborska posebnost in edinstven kulturnozgodovinski in etnološki spomenik. Za urbanistični spomenik I. kategorije je bila razglašena leta 1987.
Glede načrtov za prihodnost je Lešnik Švajgerjeva spregovorila: “Poleg investicij, ki jih na območju MČ vodi Mestna občina Maribor, je glavna investicija začetek obnove stare glasbene šole v Ulici heroja Zidanška 13, kjer predvidevamo pridobit dovolj prostora za številna aktivna društva, ki delujejo v MČ Magdalena. Na to smo ponosni, da resnično deluje veliko število društev in skupin, ki za svoje delovanje in popestritev življenja prebivalcem MČ Magdalena potrebujejo spodobne prostore. Investicija se bo začela letos s pridobivanjem potrebne dokumentacije, nato bo sledila obnova.”


