Sebastijan Jagarinec velja za velik up slovenskega teka na 400 m. Priprave na sezono so potekale odlično, nato pa je sledila dokaj nedolžna poškodba, ki mu je v veliki meri prekrižala načrte za sezono.
Sebastijan je v zadnjih letih v Sloveniji tako rekoč brez konkurence v teku na 400 m. Tudi priprave na letošnjo sezono so potekale po načrtih, nato pa mu je le štiri dni pred nastopom na finalu atletskega pokala Slovenije, načrte prekrižala poškodba. Ko je že kazalo, da ta le ni hujše narave pa se je vse obrnilo na glavo. Tekmovanja, ki so bila na sporedu je moral eno za drugim odpovedovati in vse do danes še v štartni blok na katerem izmed njih ni stopil. Kaj kmalu naj bi sicer bilo drugače, saj bi svojo sezono naposled le naj pričel konec julija.
Na sezono si se pripravljal odlično. Sledilo pa je tisto, kar je za vsakega športnika najhujše – poškodba. Ta ti je preprečila nastope na tekmovanjih, med drugim po dolgem času nisi pomagal slovenski reprezentanci na evropskem pokalu v Izmirju. Kako si sprejel dejstvo, da tokrat ne boš zraven?
»Mirno lahko rečem, da tako dobro kot sem bil pripravljen pred letošnjo sezono, še nisem bil nikoli. Žal sem se tik pred začetkom tekmovanj na treningu šprintov poškodoval. Sprva je kazalo, da poškodba vendarle ni resnejša, a se je kaj kmalu to dejstvo spremenilo. Na veliko razočaranje sem moral odpovedati nastop v članski reprezentanci, ki se je v Izmirju borila za obstanek v prvi ligi. Vse od leta 2005 sem bil stalni udeleženec tekem evropskega pokala in moram priznati, da mi je bilo zelo težko sprejeti dejstvo, da tokrat ostajam doma. Prav nastop v Izmirju, je bil v mojem atletskem koledarju označen kot eden bolj pomembnih v tej sezoni.«
Kasneje si manjkal tudi na največjem atletskem mitingu v Sloveniji. V Velenju je bila konkurenca odlična, prvič pa si se lahko prepričal koliko je sposoben teči novopečeni Slovenec Brent LaRue. Konkurenca, ki si jo dobil v njem bo v bodoče vsekakor dobra, mar ne?
»Kot vsako leto, so se tudi letos v Velenju potrudili, da je bila konkurenca v teku na 400 m odlična. Atleti, ki tečejo krepko pod 46 sekundami so prava konkurenca za izboljšanje osebnih rekordov, saj te potegnejo za sabo. Vsekakor je prihod Brenta v Slovenijo zame pozitiven. Njegov rezultat 47,75 s, ki ga je odtekel na omenjenem mitingu, je vreden spoštovanja. Zelo sem vesel, da sem v njem dobil konkurenco tudi na slovenskih tleh, kjer sem v vrhu zadnja leta sameval.«
Z njegovim prihodom je tudi slovenska štafeta 4×400 m pridobila veliko. V prihodnje bi lahko vsekakor sestavili štafeto, ki bi se lahko uvrščala tudi na največja tekmovanja. Kaj porečeš na to dejstvo?
»Vsekakor. Državljanstvo je že dobil, zdaj je samo potrebno počakati, da preteče ustrezen čas do takrat, ko bo lahko začel tekmovati za Slovenijo. Po pravilih IAAF mora vsak atlet, ki zamenja državljanstvo, čakati tri leta od pridobitve novega državljanstva. V kolikor pa se vsi vpleteni strinjajo se lahko časovna doba zmanjša na leto dni. Z njim bo veliko pridobila štafeta za katero sem prepričan, da lahko tečemo pod 3:05,00. Ali bomo dovolj hitri, da lahko izpolnimo olimpijsko normo, ki znaša 3:04,00 pa bomo videli v naslednjih letih. Vsi si želimo, da bi nam to uspelo že prihodnje leto. Verjamem, da se bomo v prihodnjih letih uvrščali na največja tekmovanja.«
Je rehabilitacija zaključena?
»Rehabilitacija po poškodbi je zaključena. Terapije v Čatežu pri reprezentančnem fizioterapevtu Khalidu Nasifu so pokazale, da lahko pričnem normalno trenirati. Začel sem z večjimi obremenitvami na treningu in noga se odziva pozitivno.«
Kakšni so cilji sezone po tej poškodbi, ki ti je krepko prekrižala načrte?
»Žal mi je poškodba v prvem delu sezone prekrižala načrte. Pripravljenost več ni na takšnem nivoju kot je bila v začetku junija, a predal se nebom. Ves čas sem ohranjal osnovno kondicijo in verjamem, da nisem vsega izgubil. Čaka me drugi del sezone in s tem tudi nastop na univerzijadi, ki bo v Kitajskem Shenzenu. To tekmovanje je že v začetku bilo označeno kot najbolj pomembno v tej sezoni. Če bi gledal svoje lanske dosežke bi se lahko boril za najvišja mesta, a zdaj po poškodbi je situacija drugačna. Zelo bi bil vesel preboja v finale, s tem bi se mi poplačalo vse to kar se je dogajalo zadnjih sedem tednov.«
Foto: Vid Ponikvar
Loading ...