Uvodne besede pred začetkom predavanja so pripadle županu Mestne občine Maribor, Francu Kanglerju, ki je navzoče pozdravil z besedami: »Gostiti ljudi, ki imajo veliko srce, gostiti Nobelove nagrajence za mir, je veliko dejanje za mesto, državo in ne nazadnje za Evropsko prestolnico kulture. V veliko veselje mi je, da lahko danes tukaj vidimo in slišimo Njegovo svetost Dalajlamo. V svojem življenju je veliko prepotoval, prehodil veliko poti in poskušal s svojim delom zagotoviti mir. Danes sva veliko govorila o miru in ljudeh. Slovenija je mala država, vendar zapomnite si, imamo vse kar imajo veliki in velikokrat imamo večje srce kot marsikdo drugi na tem svetu.«

Franc Kangler je na oder pospremil Njegovo svetost Dalajlamo (Foto: Gregor Krajnčič)

V javnem predavanju z naslovom »Ohranjanje duševnega miru« je spregovoril o njegovem pomenu, ki je ključen za posameznikovo uspešnost in napredek družbe. »Duševni mir bomo našli takrat, ko bomo v naših soljudeh znali prepoznati tudi pozitivne stvari. Vse naše ovire oz. negativna čustva izhajajo iz nas samih in iz tega, da imamo vedno občutek strahu, smo zavistni… Zato se je potrebno naučiti, kako ustvariti srečni um. Ni namreč dovolj samo to, da poznamo kaj je potrebno za to narediti, ampak moramo to začeti tudi izvajati. Ko bomo enkrat imeli zgrajen naš um in bomo dosegli duševni mir, potem nam tudi težave ne bodo prišle do živega. Ni pa seveda samo um dovolj, da težave premagamo, ampak se je potrebno s težavami soočiti in jih tako premagovati,« je dejal Njegova svetost Dalajlama. V svojem predavanju je večkrat izpostavil tudi pomen upanja in optimizma. Kljub vsem težavam in oviram, ki se pojavijo je potrebno ohraniti optimizem, voljo in nasmeh.

Njegova svetost Dalajlama med predavanjem (Foto: Gregor Krajnčič)

Na sprejemu v Mestni občini Maribor je župan Kangler Njegovi svetosti Dalajlami podaril sliko akademskega slikarja Rada Jeriča z motivom Maribora in se še enkrat zahvalil za njegov ponoven obisk mesta. Njegova svetost Dalajlama je mesto ob Dravi že obiskal leta 2010, ko je številne obiskovalce na javnem predavanju v Dvorani Tabor očaral s svojo energijo in preprostostjo. Dalajlama je županu podaril kipec Bude in kelih z jabolko ter se še enkrat zahvalil za topel in prisrčen sprejem v Mariboru, Evropski prestolnici kulture.

Sprejem Dalajlame pri županu Francu Kanglerju (Foto: Maribor 2012)

Posveta sta se udeležili generalna direktorica zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer in mag. Nataša Kos, pomočnica programskega direktorja za mednarodno sodelovanje. Tema pogovorov je povezanost kulture in turizma ter vpliv EPK na privlačnost mesta. Blagovna znamka EPK je zagotovo magnet za obiskovalce, njen učinek pa je veliko večji, če se v proces vključijo vsi členi turistične industrije, tako na strani gospodarstva kot tudi kulture in politike. Maribor 2012 je v Marseilleu, ki bo prestolnica prihodnje leto, predstavil prav sodelovanje in povezovanje projekta z različnimi akterji v okolju.

Udeleženci srečanja izmenjujejo izkušnje, predstavljajo lastne modele povezanosti mesta s kulturo in dejavnostmi, s katerimi nadaljujejo po izteku projekta. Srečanja se je udeležila tudi Ann Branch, vodja Enote za kulturo pri Evropski komisiji, ki je predstavila predloge za novo strategijo EPK po letu 2019. Poleg zagotovila, da si bo Komisija prizadevala vzpostaviti mehanizme za ohranjanje proračunov prijavljenih projektov, je poudarila pomen kulturnega dogajanja, ki se ne zaključi ob formalnem izteku leta EPK. Komisija želeli spodbuditi prihodnje prestolnice, da upoštevajo trajnostno komponento projekta že ob prijavi, saj bi prav ta vidik moral biti del kulturne strategije vsakega mesta. Sredi julija naj bi EPK sprejela predlog, nato pa ga morajo sprejeti še posamezne države in Evropski parlament.

Predstavniki EPK se srečujejo dvakrat na leto, pobuda pa je nastala leta 2008, ko sta prestolovali mesti Liverpool in Stavanger. Udeležujejo se ga predstavniki vseh EPK od leta 2008 do 2016, novi mesti, ki sta se letos prvič pridružili, pa sta San Sebastian (Španija) in Wroclaw (Poljska). Lani maja je potekalo srečanje v Mariboru, septembra v Talinu, naslednje bo oktobra v Košicah.

Foto: Maribor 2012

V IZŠ so združeni ljudje predvsem iz SV dela Slovenije, ki se zavedajo problemov, hkrati pa imajo izvirne ideje, in znajo poiskati tudi primerne rešitve za realizacijo predlaganih idej. Iniciativa je generator idej, hkrati pa iskalec in evalvator rešitev. Ponujal bo cilje, predloge in posamezne rešitve, na odgovornih nosilcih javnih pooblastil pa je, da se odločajo, v kolikšni meri bodo predloge povzeli in jih realizirali. Za koordinatorja IZŠ je bil izbran prof. dr. Ivan Rozman, ki bo usmerjal in koordiniral delovanje iniciative. Prvi javni forum, ki ga organizira IZŠ bo v četrtek 19. aprila ob 18.00 uri v mestni hiši Rotovž. Tema foruma bo Razvojne perspektive Štajerske, gost bo minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak.

Svet zavoda se je seznanil s finančnim planom izvedbe vseh programov in ga sprejel. Rudolf Moge, predsednik Sveta zavoda Maribor 2012, je ob tem poudaril: »Zavod Maribor 2012 v sedanjih časih še posebej gleda na to, kako razporeja sredstva. Da bi bila ta kar se da čim bolj racionalno uporabljena, je bil izdelan predlog. Porabljena bodo tako, kot je bilo določeno – skladno s predpisi in programi.«

Na seji so obravnavali tudi predlog za sprejem projektov znamčenja, ob katerem je programski direktor zavoda potrdil, da so upoštevali smernice iz prejšnje seje in zoožili projekte znamčenja na kakovostne dogodke, pri katerih je treba zaščititi blagovno znamko. Moge ob tem poudarja: »Nekateri projekti so bili že sprejeti, v glavnem gre za tiste, ki jih zavod sofinancira ali financira v celoti. Ustrezni strokovni programi so jih tako posebej obravnavali in jih prejeli kot del vsebinske programske sheme – programski sklop Terminal 12 je tako dobil 6 projektov, Ključi mesta 11, partnerske občine pa vsaka po en projekt, ki bodo zaradi svoje vsebine znamčeni z blagovno znamko Evropske prestolnice kulture.«

Suzana Žilić Fišer (Foto: Marko Pigac)

Obravnavali so tudi spremembe in dopolnitve koproducentov finančnega dela posameznih programov, odpovedi določenih projektov in napovedi novih – spremembe ne prinašajo novih stroškov, ampak prihranek. Svet zavoda je obravnaval tudi pravilnik o načelih zakonite, namenske, učinkovite in gospodarne rabe javnih sredstev, ki ga je predlagal zavod, saj se zaveda posebne narave zavoda in sledi transparentni rabi sredstev. Generalna direktorica zavoda dr. Suzana Žilić Fišer, je člane Sveta zavoda seznanila z dejavnostmi in aktivnostmi zavoda med prejšnjo in sedanjo sejo. »Posebej lahko izpostavim povezovalno vlogo, ki je bila pri otvoritvah v partnerskih mestih še posebej izrazita. Tudi vse več akterjev iz gospodarstva je prepoznalo pomen EPK pri njihovi prepoznavnosti. Naraščajoče zanimanje za prireditve pa kaže, da je potreba po kulturnih vsebinah vse bolj očitna,« so bile besede Žilić Fišerjeve.

Zadnji poskus predsednika organizacijskega odbora univerzijade Toneta Vogrinca, da bi vendarle zagotovili finančna sredstva za izvedbo le te ni obrodil sadov. Po besedah Žige Turka, ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport vlada nima denarja za tako slabo vodene projekte.

Kot kaže rešitve za izpeljavo univerzijade v Mariboru več ni, tako da je pričakovati odpoved le te logična poteza. To bi sicer bila prva odpoved v zgodovini zimskih univerzijad, kar vsekakor ne gre v čast našemu mestu kakor tudi naši državi. A, v situaciji v kateri smo se znašli je to vsekakor najboljša poteza. Vogrinec je sicer do zadnjega upal, da se bo vseeno kaj rešilo. »Do zadnjega sem upal, da se bodo stvari obrnile, čeprav sem slutil, da bo težko. Denarja ni in potem je edina smiselna rešitev odpoved. Vsi vemo, da je bila za izgradnjo objektov zadolžena Mestna občina Maribor, ki bi te zgradila ob sofinanciranju s strani države,« je na kratko dejal Vogrinec.

Franc Kangler (Foto: Sašo Branilovič)

Kaj se bo zgodilo z kotizacijo, ki je bila plačana v višini treh milijonov evrov je pojasnil Franc Kangler. »Kolikor je meni znano ostane kotizacija FISU (mednarodna univerzitetna športna zveza), tako da tega denarja ne bomo videli. Potrebno bi se bilo vprašati kaj je z denarjem tistih slovenskih bank, ki je šel ne vem kam in je morda celo desetkrat višji od tega zneska. Prepričan sem, da če bi nekdo naredil ekonomsko upravičenost univerzijade skozi nočitvene kapacitete, razvojne potenciale in ne bi samo gledal na teh 18 milijonov, ki jih bi zagotovila država, da bi bila slika drugačna. V državni proračun bi se zlilo kar nekaj denarja na račun davkov, s strani reklam, nočitev in izstavljenih računov. Projekt je bil v Mariboru zelo dobro voden,« je vse očitke o slabem vodenju projekta zavrnil Kangler.

Katarina Kresal bi po Kanglerjevih besedah v skladu o zakonu o policiji morala dopis, ki ga mariborski župan naslovil na njo, obravnavati kot pritožbo. Ker pa Kresalova v tidesetih dneh ni podala odgovora oziroma je po navedbah župana odgovorila, da bo na podlagi dopisa uvedena preiskava, kar pa naj se ne bi zgodilo, se je Kangler odločil za vložitev obtožnega predloga.

Franc Kangler je zaradi neodziva na ovadil Katarino Kresal (Foto: Sašo Branilovič)

Ovadba se nanaša na dogodke, ko so kriminalisti maja 2011 na mariborskem območju opravili več preiskav in iskali dokaze o sumih gospodarskega kriminala, jemanja in dajanja podkupnine ter zlorabe uradnega položaja. Med drugim so preiskali tudi dom župana mestne občine Maribor Kanglerja, direktorice mestne uprave Milice Simonič Steiner in direktorja podjetja Snaga Ivana Hajnška.

Po besedah mariborskega župana so kriminalisti med omenjeno preiskavo kršili zakone in temeljne človekove pravice, zato je pred časom vložil tudi več ovadb zoper njih in nekatere druge predstavnike organov pregona.

Uvodoma je mariborski župan Franc Kangler pojasnil, da se v stranki SLS že dolgo borijo za decentralizacijo države oziroma državne administracije. “Predlagamo, da se združi občinske uprave in upravne enote,” je med drugim izpostavil Kangler.

Predstavniki stranke SLS so izrazili skrb zaradi centralizacije Slovenije.

Enakega mnenja je tudi predsednik stranke Radovan Žerjav, ki je povedal, da je stranka imela konvencijo v kraju Stanjevci na Goričkem. Ta kraj so izbrali kot simbol zoper centralizacijsko politiki. “Pristojnosti se morajo prenesti na lokalni nivo. Kako lahko o nekaterih zadevah v kraju Stanjevci odločajo ljudje iz Ljubljane, ki sploh ne vedo kje se omenjeni kraj nahaja,” je bil kritičen Žerjav.

Celjski župan Bojan Šrot je izpostavil nekatere primere dobrih praks iz tujine. Ob tem je izrazil tudi upanje, da bo nova vladna garnitura bolje razumela pomen decentralizacije za skladen razvoj Slovenije.

Kot je pojasnil Stojan Auer se je za kandidaturo odločil, da pomaga Mariboru pri revitalizaciji gospodarstva. Za kandidaturo v okviru stranke SDS se je odločil, ker je njihov program edina možna rešitev za težave, s katerimi se že 20 let sooča Maribor. “Tujci imajo interes odpirati tovarne na območju Maribora, vendar pa ob tem naletijo na številne težave, predvsem visoko ceno zemljišč,” je poudaril Auer in pojasnil, da je v sosednji Avstriji cena kvadratnega metra zemljišča 10-krat nižja kot pri nas.

Auer prvi ukrep za preporod mariborskega gospodarstva vidi v spremembi zakonodaje. Sprejem 50 interventnih zakonov bo znižal brezposelnost, ki je v zadnjih treh letih v Mariboru z nekaj več kot 9 odstotkov zrasla na okrog 17. Prav tako ga moti, da je v zadnjem obdobju vlada le redko obiskala mesto ob Dravi, spregovoril pa je tudi o nekaterih mariborskih projektih, ki so zaradi veljavne zakonodaje netransparentni.

Poudarili so, da v slovenski prostor prinašajo zeleno politično rešitev, ki skozi premišljen program za drugačno in socialno politiko, zagovarja demokratično in trajnostno naravnane interese človeka ter narave.

V SMS zeleni poudarjajo, da je nedopustno, da država ne služi več državljanom temveč postaja servis za bogatenje peščice. (Foto: SMS zeleni)

Listo SMS – zeleni, v 7. volilni enoti (Maribor z okolico), sestavljajo strokovni, načelni, neomreženi ter osebnostno zreli kandidati, ki zastopajo interese utišane večine. Zavzemali se bodo predvsem za nova delovna mesta. Skupaj z Evropskimi zelenimi (EGP) in skupnimi razvojnimi programi, med katere sodi tudi zeleni ‘New Deal’ so prepričani, da bodo, z državno in evropsko spodbudo zelenim delovnim mestom, ustvarili vsaj 50.000 novih služb, ki bodo omogočila razvoj nove zelene gospodarske panoge in bistveno povečala dostopnost obnovljivih virov energije. Prav tako bodo skrbeli za interese mladih in socialno ogroženih skupin.

V 7. volilni enoti bodo na listi SMS – zeleni na volitvah kandidirali Igor Serdinšek, Boris Sekol, Valentino Polanec, Igor Jurišič, Marko Soršak, Andrej Klobasa, Tanja Simonič, Miša Mihaela Margan, Vera Čreslovnik, Donald Keranović in Polona Golob.