Marko Oštir, Žiga Lesjak, Mario Šoštarič, Marko Tarabochia in Mate Svalina so v mariborski Dvorani Lukna, kjer je v sklopu Športne pomladi 2012 na voljo statično kolesarjenje, dobro uro pred večernim treningom poganjali pedala. Tako so prišli podpreti Aleša Potrča, ki namerava med 11. in 22. majem na statičnem kolesu preživeti skoraj 240 ur. Gre za poskus postavitve novega svetovnega rekorda v statičnem kolesarjenju, ki sedaj znaša dobrih 224 ur.

Ta podvig pa je hkrati tudi humanitarno dejanje, saj bo ves zbran denar od sponzorjev in prijavnin namenjen humanitarnem društvu  Rdeči noski – klovni zdravniki. »Takoj smo bili za to, da tudi mi pomagamo na svoj način. Igralci v RK Maribor Branik smo odprti ter pripravljeni sodelovati pri takšnih in podobnih prireditvah, še posebej, če so te povezane s humanitarnostjo. Gre za navezo z Rdečimi noski – zdravniki klovni, katerim smo z določenimi sredstvi uspešno pomagali že na naši tekmi proti RK Celje Pivovarna Laško. Danes smo imeli čas in z veseljem smo prišli podpreti tudi Aleša pri podiranju svetovnega rekorda. Kolesarili smo dobro uro in tako okusili le delček njegovega velikega napora. Lahko samo občudujemo njegovo vztrajnost in njegovo humanitarno gesto, hkrati pa pozivam vse ki imajo čas, da naj pridejo in ga podprejo, s tem pa tudi sami poskusijo kaj pomeni 10 dni poganjati pedala na statičnem kolesu,« je povedal 35-letni krožni napadalec in velik ljubitelj kolesarjenja Oštir.

Rokometaši Maribor Branika so poganjali pedala za rdeče noske (Foto: Boštjan Selinšek)

Ivan se je v prvi borbi v kategoriji nad 87 kg pomeril s predstavnikom Finske, tretjim nosilcem v kategoriji nad 87 kg, in ga suvereno ugnal z rezultatom 7:2. V drugem krogu je slovenskemu reprezentantu nasproti stal predstavnik Madžarske. Po izenačenem boju se je na koncu zmage s 4:3 veselil Trajkovič. V polfinalu je nato Ivana čakal izkušeni Srb Vanja Babić, nosilec številnih medalj na največjih mednarodnih turnirjih. Vendar pa se Ivan ni pustil presenetiti. Zahvaljujoč hitrosti in taktiki je na koncu slavil s 7:0. V finalni borbi se je slovenski reprezentant nato meril s predstavnikom Italije, Leonardom Bailom.

Slednji si je v prvi rundi priboril visoko prednost (7:0), vendar pa se mu je Ivan v nadaljevanju borbe približal na 6:7. Žal je za preobrat slovenskemu borcu zmanjkalo časa. Naslednja slovenska tekmovalca, ki bosta stopila na tatami, bosta Jure Pantar (do 63 kg) in Gregor Pirš (do 80 kg), in sicer v soboto. V nedeljo čaka nastop še Franko Anić, ki bo moči merila v kategoriji do 67 kg.

Doslej so slovenski tekmovalci na evropskih prvenstvih osvajali le bronaste medalje. Prvo je leta 1998 priboril Dragan Zarič, drugo leta 2006 Tomaž Zakrajšek. Zadnjo doslej, prvo žensko, je pred dvema letoma osvojila Nuša Rajher.

Foto: Sašo Branilovič

Slovenske barve bodo v Veliki Britaniji branili Jure Pantar (do 63 kg), Gregor Pirš (do 67 kg), Ivan Trajkovič (nad 87 kg) in Franka Anić (do 67 kg). »Evropsko prvenstvo je le ena od etap pred glavnim letošnjim dogodkom, olimpijskimi igrami. Tekmovalci so se kljub temu na prvenstvo dobro pripravili, tako da pričakujem dober rezultat.  Ob tem pa si želim, da ne bi bilo poškodb,« je pred odhodom v Manchester povedal slovenski selektor Dušan Pantar.

Nastopu na prvenstvu stare celine se je tokrat zaradi poškodbe odpovedala v zadnjih letih najboljša slovenska taekwondoistka Nuša Rajher. Nosilka bronaste medalje s prvenstva izpred dveh let bo v miru sanirala poškodbo in se pripravljala na nastop na olimpijskem turnirju.

Sara Isakovič in Peter Mankoč, sta bila prvi imeni štiridnevnega tekmovanja. Že prvi dan se je izkazala mlada Tjaša Vozel, ki je postavila nov državni rekord na 100 prsno. Na isti razdalji in dan kasneje še na pol krajši, je slovenski troboj dobil Damir Dugojnić, preostali mesti sta si razdelila Matjaž Markič in Emil Tahirovič. »Odplaval sem dobro in z zmagama, ki sem ju dosegel sem nadvse zadovoljen. Čez štiri tedne me čaka evropsko prvenstvo v Debrecenu, kjer si želim osvojiti prvo medaljo v 50 metrskih bazenih. Počasi bom začel tempirati formo za Madžarsko in po tem kar sem prikazal v Mariboru, se lahko nadejam dobrih rezultatov,« je po dveh zmagah dejal Dugonjić.

Isakovičeva je bila najboljša na 200 m prosto, mešano in delfin, 100 prosto in delfin, ter v štafeti 4×100 prosto. Edin poraz je doživela zadnji dan tekmovanja, ko je bila na 50 m delfin boljša Triin Aljand. »Odplavala sem nekaj solidnih rezultatov, kar me navdaja z optimizmom. Dvoboj na 200 m prosto z Uršo Bežan je bil izjemno napet, kljub manjši utrujenosti sem imela na koncu dovolj moči, da sem jo premagala. Če potegnem črto pod celotnim tekmovanjem sem zadovoljna z dosežki in prikazano formo,« so bile besede najuspešnejše posameznice prvenstva.

Mankoč je rutinirano prišel do treh naslovov, najboljši je bil na 100 m prosto ter 50 in 100 m delfin. Svojo prvo medaljo je osvojil drugi dan tekmovanja, ko je na 100 m prosto ugnal Madžara Petra Hosa in dejal: »Z odplavanima rezultatoma na 100 m prosto in 50 m delfin nisem najbolj zadovoljen. Plaval sem sicer hitreje kot v preteklih letih, a kljub vsemu ostaja še nekaj rezerve. V moji olimpijski disciplini 100 m delfin sem odplaval pod 54 sekundami s čimer sem izpolnil svoja pričakovanja. Ob koncu mi sicer ni uspelo zadržati najboljše tehnike, a do evropskega prvenstva bom povsem nared.«

Med člani domačega kluba se je najbolj izkazal perspektivni Martin Bau, ki je osvojil štiri medalje, dve posamični in dve v štafeti. Po štiridnevnem tekmovanju je zadovoljen s svojimi dosežki dejal: » Moram reči, da sem z rezultati skoraj v celoti zadovoljen. Predvsem kar se tiče mojih paradnih disciplin 200, 400 in 800 prosto sem izpolnil svoje cilje. Sicer sem zaostal za osebnimi rekordi, ampak na tej tekmi to niso bilo v prvem planu, saj formo tempiram za mladinsko evropsko prvenstvo.« Finalne nastope so si priborili še Ajda Medvešek, Kaja Perkovič, Erik Hren, Grega Popović, Žan Miha Šulek, Vito Vodenik in Filip Zatezalo. Tudi ostali plavalci, predvsem mlajši si za svoje nastope zaslužijo vse pohvale.

Foto: Jure Zagoranski

Na prvenstvu je nastopilo nekaj manj kot 500 tekmovalcev iz kar 31 držav. Dvaintrideset članska  izbrana vrsta Slovenije je osvojila kar 18 medalj, kar je izjemen dosežek. Tega se zaveda tudi selektor in predsednik taekwondo zveze Slovenije Tomaž Barada.

»Teh 18 medalj, ki smo jih osvojili na domačem prvenstvu je dokaz, da je slovenski taekwondo sloga ITF v samem evropskem kakor tudi svetovnem vrhu. Nekoliko več sem pričakoval v članskih borbah, kjer bi bilo realno, da bi imeli na vrhu vsaj še dva tekmovalca. Govorim o Gregorju Rudolfu in Mitji Potočniku, a sta bila na žalost v odločilnih borbah nekoliko premalo zbrana. Ko potegnemo končno črto pod tridnevnim tekmovanjem smo tako organizacijsko kot tekmovalno vsekakor zadovoljni,« je dejal Barada.

Z naslovom evropskega prvaka do 80 kg se je okitil izkušeni Aleš Zemljič, za katerega je to že sedmi naslov. Pri svojih 34 letih se je tako na najlepši možni način poslovil od izjemno uspešne kariere. »Kaj bi si lahko želel še lepšega kot, da se poslovim z naslovom evropskega prvaka. Vse do finala sem premagal nekaj odličnih borcev in vedno bolj jasno je postajalo, da sem zmeraj bližje zastavljenemu cilju. Romunski nasprotnik v finalu ni imel večjih možnosti za uspeh, bil sem izjemno motiviran in vesel sem, da mi je uspelo. Navijači so bili izjemni in pred tako publiko mi enostavno ni smelo spodrsniti,« je presrečen po osvojenem zlatu povedal Zemljič.

Ob posamični zlati medalji, je bil Zemljič tudi član ekipe, ki si je zadnji dan prvenstva priborila ekipno zlato medaljo. Ostali člani ekipe so bili: Gregor Rudolf, Denis Drapič, Nejc Gazvoda, Mitja Potočnik in Aleš Lorber. Prav slednji v ekipnih bojih ni premagan že vse od leta 2005. »Lani smo prvič postali evropski prvaki in po tihem smo pričakovali ponovitev uspeha. Pot do naslova je bila težja kot pred letom dni, kajti vsi borci so se odlično pripravili na nas in dodobra preučili našo taktiko. Pred začetkom finala je bilo vzdušje v dvorani izjemno. Dal sem vse od sebe in nemškega nasprotnika premagal suvereno s 4:0. Predvsem v finalnih bojih so bili navijači res neverjetni, glasno so spodbujali vse naše nastope kar nam je dalo še dodatnih moči na poti do zlate medalje,« je o ekipnem uspehu po prvenstvu povedal Lorber.

Od članov mariborskega kluba TK Keter Hwarang, ki so nastopili v reprezentanci sta se v članski konkurenci z medaljama ob Zemljiču okitila še Rudolf (srebro – do 71 kg) in Potočnik (bron – nad 80 kg). V mladinski pa so zlato domov odnesli Sven Šincek (do 63 kg), Urška Gazvoda (do 50 kg) in Urša Terdin (nad 60 kg). Z ekipnim naslovom evropskih prvakov so se okitili še mladinci v postavi Šincek, Matej Brbre, Jaka Hudales, Tilen Zajc, Žan Hedl in Aljaž Markuž.

Foto: Gregor Krajnčič

Polna dvorana Tabor, je Dejana Zavca popeljala vnovič na vrh. Pred glavnim dvobojem večera med Zavcem in Uushono, so gledalci videli še enega slovenskega predstavnika. Denis Simčič je proti Albancu Fatjonu Muratiju prišel do naslova evropskega prvaka WBO v poltežki kategoriji.

Nekaj po 22.30 uri sta pesti v ringu prekrižala Zavec in Uushona. Že v prvi rundi je Zavec nasprotniku zadal nekaj močnih udarcev, a tudi njegov nasprotnik je prikazal dobro boksarsko predstavo. Tudi v nadaljevanju sta bila borca precej izenačena, predvsem v četrti rundi pa sta oba izmenjala nekaj izjemnih udarcev. V peti rundi je pobudo spet nekoliko prevzel Dejan, ki je z uspešnim aprekatom proti koncu runde postavil stvari na svoje mesto. Na polovici dvoboja, je bil Uushona videti precej nemočen, kar nekajkrat se je sklonil za kar ga je sodnik opozoril. Številni žvižgi s tribune so bili v deveti rundi namenjeni Namibijcu, ki se je znova s sklanjanjem izmikal udarcem. V naslednji je sodnik Uushoni vendarle odvzel točko, Dejan pa je prednost le še potrdil z nekaj natančnimi udarci.

Dejan Zavec je nasprotnika premagal po točkah (Foto: Marko Pigac)

V enajsti rundi je Uushona po minuti porbe padel, a sodnik je ocenil, da je namibijcu spodrsnilo, kar je potrdil tudi počasni posnetek. Sklepna runda se je končala z zmago Zavca, borca pa sta se ob koncu povsem razživela in za konec prihranila najboljše. Sodniki so odločili, da je zmagovalec po seštevku točk Dejan Zavec (117:109, 117:109, 118:110). »Dragi moji kot vedno vsakemu posebej hvala. Da sem danes dosegel to zmago pred polno dvorano v Mariboru, je najlepše darilo kar sem ga prejel za rojstni dan. Obljubim, da bom poskušal priti nazaj na vrh,« so bile prve besede našega šampiona po zmagi.

Nadaljeval je v svojem slogu, skromno in z veliko mero hvaležnosti:»Že od prvega dne od kar sem izvedel za nasprotnika sem ponavljal, da je izjemno nepredvidljiv kar se je danes tudi izkazalo. Bilo je malo priložnosti za čiste udarce in ko sem nekajkrat poskusil naivno sem uvidel, da ne bo šlo. Dobil sem igro psihe in potrpežljivosti. Zadeli smo z analizo nasprotnika in še enkrat več dokazali, da nas le zanesljivost pelje na vrh. Vsem skupaj velik hvala!«

Na najvišjo stopničko so na prvem letošnjem tekmovanju stopili Luka Preložnik Šegel, Leja Preložnik Šegel in Sara Pungartnik. Srebrne medalje so osvojili Arbnora Kokollari, Nuša Urnaut, Ajda Brvar in Arbulena Kokollari, medtem ko je bron pripadel Maticu Motalnu. »Turnir v Šmartnem je bil za naše tekmovalce prvi letošnji, tako da sem z dosežki zadovoljen. Tekmovalci in tekmovalke so pokazali dobro pripravljenost, njihova forma se počasi vzpenja. V prihodnjih mesecih se bomo predvidoma udeležili po enega turnirja na mesec,« je dosežke na tekmovanju in načrte za naprej komentiral glavni mariborski trener, Kristijan Kovačič.

Foto (SB): Mariborska ekipa

Trenirali z olimpijsko prvakinjo

Maribor, prostore Taekwondo kluba Jitae v športnem centru Red power, je obiskala ekipa olimpijske prvakinje v WTF taekwondoju Marie Espinoza. Espinoza, ki je Maribor obiskala v sklopu priprav na letošnje olimpijske, je povedala, da ji je mesto všeč, pohvalila pa je tudi nekatere slovenske tekmovalce.

Foto (SB): Maria Espinoza med treningom z Ivanom Trajkovičem

Po zmagi, na katero je veliko senco vrgla tragedija ob smrti Zoricica, je šokiran strnil svoje občutke: »Minute so minevale in vedel sem, da se je zgodilo nekaj slabega. Na štart, kjer smo čakali, so nam sporočili, da se moramo odpraviti do cilja. Tam smo izvedeli tragično novico, ki nas je precej pretresla. Nisem še niti prav dojel kaj se je zgodilo. Z Nickom sva gojila dober prijateljski odnos, čeprav je tekmoval za Kanado je bil zame »naš« človek. Bil je pozitivni Balkanec, s katerim sva vedno govorila po naše. V spominu mi bo ostal kot nasmejan fant, katerega bomo še kako pogrešali,« je vidno pretresen dejal Flisar.

Filip Flisar (Foto: Osebni arhiv F.F.)

Odpoved tekme, je Filipu prinesla novih 100 točk, s katerimi se je prebil trenutno na prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, v katerem je zbral 482 točk. Drugo uvrščeni Kanadčan Brady Leman, jih ima 443, na tretjem mestu je Švicar Alex Fiva, ki jih je zbral 434. Uradne rezultate tekme so potrdili šele zvečer, o svojem uspehu pa je nato vendarle spregovoril tudi Filip. »Raje bi bil tretji v svetovnem pokalu, samo da bi Nick bil še vedno med nami. A, kar se je zgodilo, nato ne more vplivati nihče. Prišel do velikega uspeha, za katerega sem že lani vedel, da ga lahko dosežem. S prvo zmago v Franciji sem naredil miselni preskok, kar mi je v nadaljevanju sezone prineslo odlične rezultate. Optimistično gledam naprej in verjamem, da bo tudi naša zveza začela gledati na moje uspehe drugače kot je do sedaj.«

Dan pred veliko zmago je končal na 17. mestu in kot se za Flisarja spodobi, ga je to samo podžgalo in mu dalo dodatnega adrenalina, da je naslednji dan premagal vso konkurenco. Za njim sta končala Kanadčan David Duncan in Francoz Jean Frederic Chapuis.

V izjemno težkih vremenskih razmerah, saj je skozi vso tekmo močno snežilo so kot nalašč ustrezale Flisarju. »Takšne slabe razmere na progi meni ustrezajo. Izkoristil sem to svojo prednost, ki jo imam, da se dobro znajdem tudi v takšnih pogojih. Že v osmini finala in kasneje tudi v četrtfinalu sem bil najhitrejši,« so bile besede zmagovalca. Da pa vse le ni šlo gladko je v finalni vožnji poskrbel Švicar Michael Schmid. »Schmid mi je v finalni vožnji potisnil palico med smuči, a pustimo zdaj malenkosti. Končal sem na prvem mestu in to je tisto kar je zame dovolj.«

Filip Flisar je dosegel drugo zmago v svetovnem pokalu (Foto: Osebni arhiv F.F.)

Po enajstem januarju, ko je v Franciji dosegel prvo zmago je to zdaj njegova druga. Občutki so kot pravi sami nekoliko drugačni. »Res je, da je nekoliko drugače, ko ponovno zmagaš. Prve ne pozabiš nikoli, a tudi te druge sem izjemno vesel. S tem sem potrdil, da nisem eden izmed tistih športnikov, ki naredijo samo en vrhunski rezultat, potem pa se na račun njega »vlečejo« še nekaj časa. Letos sem se kar navadil na stopničke in upam, da bo tudi v prihodnji sezoni tako.«

V družbi svojega menedžerja Ulfa Steinfortha, župana MOM Franca Kanglerja in organizatorjem tokratnega dvoboja Tomažem Barado je naš boksarski šampion razkril ime svojega nasprotnika, s katerim se bo 24. marca pomeril v dvorani Tabor. Gre za 29 letnega Namibijca Bethuela Uushona, ki ima za sabo 27 dvobojev, od kateri je 25 krat zmagal in po enkrat remiziral ter izgubil.

»Zahvalil bi se županu Francu Kanglerju in Tomažu Baradi, za mojo novo priložnost. Zelo sem vesel, da se vračam nazaj v Maribor. Nisem pozabil na Maribor in ugibanj je konec, če bi imel možnost in bi sam izbiral bi večino svojih dvobojev boksal prav v mestu ob Dravi,« so bile uvodne besede Dejana Zavca. Slednji je šampionski pas velterske kategorije različice IBF, izgubil lani septembra, tokrat pa se bo v dvorani Tabor pomeril za interkontinentalni naslov različice WBO.

Ulf Steinforth, Dejan Zavec, Franc Kangler in Tomaž Barada (Foto: Marko Pigac)

Dejanove vrnitve v Maribor je vesel tudi župan Kangler, ki je kot je v njegovi navadi poudaril, da naše mesto športno mesto. »Ob vseh prireditvah, ki jih imamo trenutno v našem mestu sem izredno vesel tega, da je napoved boksarskega dvoboja ena izmed njih. Maribor, kot štajerska prestolnica je našemu šampionu ostala zvesta in zato bi že sedaj povabil vse navijače, da 24. marca pridejo v dvorano Tabor in pomagajo Dejanu pri vrnitvi na vrh. Prepričan sem, da bo Udvorana polna in skupaj se bomo veselili nove zmage,« je z navdušenjem dejal Kangler.

Izčrpen pa je bil tudi glavni akter dvoboja. »O tokratnem tekmecu še nisem kaj veliko razmišljal, saj niti ni bilo časa za to. Gre za izjemno tehnično dovršenega borca, ki je v tem trenutku dobra izbira zame. Je visoko rangiran, kar pomeni, da me čaka velik izziv. Več podrobnosti o njem bom preveril v prihodnjih dneh, saj je bilo do danes v igri za dvoboj več kandidatov. Vselej rečem, da sem pripravljen kot še nikoli, a zgodilo se je nekaj sprememb. Sem na visokem nivoju fizične pripravljenosti, s čimer sem pridobil na samozavesti. To oviro moram prestopiti, če mi ne bi uspelo, se lahko tukaj zame določene poti končajo,« je svoje razmišljanje razkril Zavec.